Breg pri Litiji in Tenetiše

Vas ob Savi, 2 km  stran od Litije, se deli na dve naselji, kot pravijo domačini na "spudjo" vas Breg in "zgurjo" vas Tenetiše.

Naselje Breg leži na nadmorski višini 245 m. V vasi živi 231 prebivalcev.
Gručasto naselje Breg pri Litiji  v litijski kotlini leži na obsežni terasi na desnem bregu Save. Tu, ob spodnjem delu Jablaniške doline se Jablaniškemu potoku pridruži potok Reka, ki priteče iz šmarske strani. Obrobno hribovje na vzhodu predstavlja Adamček, nad Zagorico (zaselek proti Šmartnem) pa Cvingar. Naselje omenja že Valvasor. Do zgraditve železnice leta 1849 je bila na Bregu tudi ladjarska postaja.

Naselje Tenetiše leži na nadmorski višini 260 m. Ima 171 prebivalcev.
Gručasto naselje v Litijski kotlini leži na nekoliko vzpeti ravnici na desnem bregu reke Save. Pomembna dejavnost vaščanov je živinoreja. Zaposleni vaščani delajo v bližnjem Šmartnu pri Litiji, v Litiji, Ljubljani in ostalih okoliških krajih, kjer je možna zaposlitev. Od leta 1990 dalje se je v kraju zgradilo veliko novih stanovanjskih hiš. Tako se kraj razvija. Več krajanov ima  manjša podjetja, katerih dejavnost  ne ogroža okolja.

 Danes so naselja Breg,  Tenetišei in Zagorica povezani v krajevno skupnost Breg - Tenetiše v občini Litija.

Osnovni podatki
• najmlajša krajevna skupnost, ustanovljena 2004 po odcepu občine Šmartno pri Litiji
•  površina 284 ha na nadmorski višini okoli 240 m
• 414 prebivalcev
• 20 podjetij

Razvojne priložnosti KS (2014):
• dokončanje vaškega jedra pri gasilskem domu
• ureditev javne razsvetljave po vasi
• priklop kanalizacije na centralno čistilno napravo v Litiji
• ureditev lastništva poti v javni rabi
• večja vključenost in sodelovanje vaščanov

Kontakt:
Krajevna skupnost Breg – Tenetiše,
Tenetiše 2, 1270 Litija
Telefon: 031 582 204
E-mail: ksbreg@gmail.com

Zanimivosti

• 800 let stara cerkev sv. Katarine
• bukev silak na Adamčku - naravna dediščina lokalnega pomena
• stalna razstava zbirke zasavskih prodnikov
• vodna učna pot Breg
• kozolci – umeščeni so med 100 najlepših slovenskih tradicionalnih stavb na slovenskem

Prireditve

• spletanje venčka in postavljanje mlaja s kresovanjem - na predvečer prvega maja
• Dan jagod in špargljev - zadnja nedelja v maju
• Nočni pohod k cerkvi v Gradišče - na najbližji petek ob prvi polni luni v januarju
• prireditev za najmlajše in Dedek Mraz - v decembru

Turistična ponudba

• avtodomarski in kamp prostor
• kmetije s ponudbo domačih pridelkov
• vodenje kolesarskih izletov in kolesarski servis

Društva:

• Prostovoljno gasilsko društvo Breg
• Športno društvo Breg - Tenetiše
• Društvo za razvoj podeželja Laz
• KO Rdečega križa

Znani krajani

• Jože Štok - Korotan, borec NOV (1924 – 2011); avtor knjige “Skozi ognjene viharje je udarjala jeklena pest”

Zgodovina

Naselje Breg sredi 17. stoletja omenja baron Janez Vajkard Valvasor (1641–1693)  v Slavi vojvodine Kranjske. „Breg je tik ob Savi blizu Litije in povečini stanujejo tam ribiči“. Reka Sava je bila ljudem, ki so živeli ob njej, pomembnejša kot danes. Veliko se jih je preživljalo z brodarstvom, tesarstvom, pletenjem vrvi, ribištvom. Do zgraditve železnice leta 1849 je bila na Bregu ladjarska postaja.
BREGje nekdaj obsegal tudi področje Tenetiš in Zagorice.  V času turških vpadov so se ljudje večkrat zatekli v cerkev, kjer so se počutili varnejše. V zgornjem delu vasi je tedaj živel velik in močan mož, Tine po imenu. Nekoč, ko jim je grozila turška nevarnost, so se Bržani zatekli v cerkev. Vojaki so hoteli vdreti skozi vrata. Tine se je na notranji strani opiral nanje, da niso mogli vdreti. Ljudje so kričali: Tine, tiš` še! Tine, tiš` še! V zahvalo so vaščani po Tinetu, ker je uspel zadržati cerkvena vrata, poimenovali zgornji del vasi: Tinetiše. Sčasoma se je del vasi osamosvojil in se preimenoval v TENETIŠE.  Meja med vasema poteka pri gasilskem domu.
Leta 1995 se je naselje Breg pri Litiji razdružilo v naselje Breg in naselje ZAGORICA, kjer se je močno razširila industrijska, obrtna in logistična dejavnost.
V šali so vaščane poimenovali »brške lakote« - zaradi večnih prepirov glede zemlje. Znan je rek: »Breg in Tenetiše‚ mata vsak svoj sodiš‘e«
Vaščani so od nekdaj podjetni. Nekoč so se ukvarjali s številnimi rokodelskimi obrtmi, vezanimi na furmanstvo in flosarstvo, danes pa v vasi deluje preko 20 podjetij.
Na vzhodnem robu vasi je nahajališče gline in vse do sredine 60-ih let je delovala opekarna – ceglarna, iz »brške« opeke je tod okoli zidana večina stavb iz sredine prejšnjega stoletja.
Furmani so seno za konje kosili na ravnicah ob Savi in v vasi. Za spravilo sena so postavili kozolce, ki sodijo med 100 najlepših kmečkih stavb na Slovenskem. Toplarji pod vasjo so bili najverjetneje postavljeni v 19. stoletju in še danes pričajo o izjemnih tesarskih spretnostih prednikov.
Na večih kmetijah se je mogoče oskrbeti z mlekom, siri in mlečnimi izdelki, zelenjavo, jagodami, šparglji, jajci.

Vas med 2. svetovno vojno:
Skozi vas je tekla kurirska pot, tu so bili prehodi čez Savo za premike partizanov. Vojna je vzela pet življenj vaščanov, v njihov spomin je na gasilskem domu spominska plošča.
V Potokarjevi hiši (Breg 19) je bil 14. 2. 1942  ustanovni sestanek 1. odbora narodne zaščite za litijski okraj. Njegove prednostne naloge so bile širjenje poslanstva OF, pridobivanje simpatizerjev in zbiranje orožja. V spomin na ta dogodek je na hiši spominska plošča.

V knjigi  Zaupanje, avtorice  Danice Ribičič, Založba Borec, Ljubljana 1985, je sledeč zapis o vasi med NOB:

Ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bilo v vaseh Breg in Tenetiše 39 hiš z 227 prebivalci. Vas je bila partizanska, čeprav zaradi lege med dvema cestama in Savo ni bila varna za zadrževanje partizanov.
V Potokarjevi hiši na bregu, kjer je bila gostilna, so se 14. februarja 1942 zbrali ilegalci, aktivisti OF in zavedni domačini  in pod vodstvom Lojzeta Hohkrauta ustanovili prvi odbor Narodne zaščite za litijsko območje. 
Med narodno osvobodilno vojno se je 23 vaščanov vključilo v borbene enote, padli so štirje. 
Nemci so izgnali šest družin z 32 člani; tri družine z 12 člani so bile med vodjno v ilegali. V nemških taboriščih so bili trije vaščani; Dve vaščanki so Nemci usmrtili zaradi neozdravljive bolezni; Okupator je mobiliziral v svojo vojsko petnajst fantov, trije so padli, šest jih je ušlo v partizane.

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA:

Vodnjaki, štirne:
Domala ob vsaki hiši je 4 do 7 metrov globok vodnjak. Nekaj »štiren« še vedno deluje, predvsem za zalivanje vrtov in rož, s katerimi se vas še posebej ponaša. Pod cerkvijo voda neprestano teče, tam je bilo nekdaj napajališče za živino.

Cvingar:
Nad Zagorico se nahaja Cvingar - prazgodovinsko gradišče z ležišči železove in svinčeve rude. V bližini gradišča je gomila, domačini tudi pripovedujejo, da je na tem mestu stal grad in da je tu zakopano zlato tele. Verjetno gre za utrdbo, ki je bila namenjena obrambi pred Turki.

Reka Sava:
Na Bregu, ob Savi prezimi več kot 300 vodnih ptic: kormorani, velike bele čaplje, sive čaplje, mlakovice, vodomci, povodni kosi. Poleg opazovanja ptic je za otroke zelo zanimivo raziskovanje »džungle« - otoka na Savi in pozimi drsanje na zaledenelih mrtvicah. Zaradi sulca se ta del reke Save umešča na območje Nature 2000.

Bukov silak:
Ob poti na Adamček, hrib nad vasjo, raste ogromna bukev, vpisana na seznam naravnih vrednot lokalnega pomena (y=490200 x=102310). Gozdna pot vodi mimo lovskega krmišča, po grebenu Adamčka do priljubljene izletniške točke - cerkve sv. Magdalene v Gradišču pri Litiji, od koder so lepi razgledi (1 ura hoda v eno smer).  Gozd je bogat z gobami in borovnicami.

Cerkev svete Katarine:

Cerkev naj bi bila stara okrog 800 let in je najstarejša v litijski občini. Za ogled notranjosti poprosite pri sosednji kmetiji.

Gotsko cerkev so na začetku 18. stoletja barokizirali in prizidali stranski kapeli, zakristija je prizidana pozneje, zvonik z lopo je zgoraj oktogonalen. Fasade so poslikane s pilastri in ornamentiranimi pasovi. Oprema cerkve je baročna iz sredine 18. stoletja.

Od leta 1936 je podružnica litijske farne cerkve; prvotno je spadala pod Šmartno. Prvotno je bila posvečena sv. Kozmi in Damijanu, ki sta bila zdravnika. Ljudje so ju častili kot zavetnika proti kužnim boleznim, zato je bila cerkev nekdaj znana kot romarska točka.
Zavetnica cerkve Sv. Katarina je upodobljena v glavnem oltarju z lesenim kolesom in palmovo vejo v roki. Slika sv. Janeza Nepomuka krasi desni stranski oltar, levega pa slika sv. Frančiška Ksaverija/Saleškega. Ob strani stojita zdravnika sv. Kozma in Damijan. Zanimivo je, da so kipi glavnih svetnikov v vseh oltarjih skriti za slikami.
Žegnanje je 25. novembra.

 

Stalna razstava savskih prodnikov v gasilskem domu, Tenetiše 2, Litija

Reka Sava od sotočja z Ljubljanico pri Podgradu do Litije oblikuje največje meandre na svoji poti. Ker se vodni tok upočasni, so tu nastala največja prodišča. Snovalci zbirke so 1200 različnih eksponatov (razstavljenih je 300) iz bogate geološke dediščine našli prav tu. Strokovno zasnovana zbirka savskih prodnikov je v Sloveniji edinstvena. Njen skrbnik in upravljavec je Društvo za razvoj podeželja Laz.
Ogled filma o prodnikih in vodenje po zbirki in vasi je možen po dogovoru - tel. 070/303 321 ali 041 355 927.

KMETIJE S PONUDBO:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Šepčeva domačija Paternoster: siri, skute, smetane, perutnina, jajca, kamp prostor, avtodomarski prostor, spanje na seniku.

Kmetija Pr'Mežnarčk (Marn): mleko, jagode, šparglji

Kmetija Pr'Špan (Urbas): mleko, zelenjava, ozimnica

Pr' Kepat  (Dobravec): jagode, zelenjava

Pr'Poglajen: Dobrote mame Fani: gobe, gozdni sadeži, pletene košare

Kolesarski servis Vidic: vodenje kolesarskih izletov, prodaja in servis koles