Cerkev Sv. Magdalene Gradišče pri Litiji
Prva omemba vasi Gradišče pri Litiji in s tem tudi cerkve Sv. Magdalene v Gradišču sega v leto 1526, ko je cerkev upodobil J. V. Valvasor v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske. Cerkev stoji na planoti Roven, na vrhu hriba Gradišče.
Zidava prvotne baročne cerkve iz 18. stoletja je bila preprosta, bila je le soba z lesenim ometanim stropom in malo kupolo. Kasneje so bili dodani zvonovi, ki pa so jih med prvo svetovno vojno sneli okupatorji in jih pretopili v strelivo.
Leta 1924 so naročili nova zvonova. Na enem od zvonom, ki tehta 147 kg, je ob podobo sveta križa in sv. Jožefa napis »Treska in hudega vremena reši nas o Gospod. Po svetovni vojni napravila soseska Gradišče«.Na drugem, težjem zvoniku, ki tehta 281 kg je upodoboljeno srce Jezusovo, Sv. Filip, Sv. Jakob in sv. Marija Magdalena, ter napis »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Vsem dobrotnikom poplačaj Bog«.
Med drugo svetovno vojno, septembra 1944, so Nemci iz doline, iz vasi Gradiške Laze, s protiletalskim topom streljali na cerkev. Cerkev je bila takrat požgana, zgorelo je vse, razen zidovja in zvonika.
Načrt za novo cerkev je zrisal Jože Plečnik, a se domačini, ki so sami začeli z gradnjo leta 1968, niso povsem držali Plečnikovega načtra. Nad prezbiterijem je bil zgrajen obok v obliki romanske apside. Zvonika, ki nista bila poškodovana, sta bila ob obnovi le prekrita z bakrom. Nova cerkev je bila blagoslovljena septembra 1979.
Cerkev je skromno opremljena, posebna je oltarna slika, delo akademskega slikarja Tomaža Perka.
Danes bogoslužje v njej poteka nekajkrat letno, najbolj svečano pa je na žegnjanjsko nedeljo po godu Sv. Marije Magdalene. Marijo Magdaleno pogosto povezujemo z grešnico iz Lukovega evangelija, ki Jezusu ljubezen izkaže z umivanjem nog v lastnih solzah in brisanju z lasmi. V Lukovem evangeliju pa je pisana tudi Marija iz Magdale, ribiškega mesta na zahodnem bregu Genezareškega jezera, ki je prva med ženskami, ki je spremljala Jezusa po njegovi poti. Jezus jo je osvobodil sedmih demonov. Marija iz Magdale po Janezovem evangeliju prva vidi Vstalega Jezusa na velikonočno jutro in postane oznanjevalka.
SVETA MARIJA MAGDALENA
Sveto Marijo Magdaleno, zaveznico podružnične cerkve v Gradišču, je zahodna cerkev od 7. stoletja dalje v liturgiji, legendah, umetnosti in ljudskih pobožnostih izlila z Marijo iz Betanije, Lazarjevo in Marijino sestro, ter z brezimno ''veliko grešnico'', ki so ji veljale Jezusove besede: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« (Jz. 8,7)
Zgodovinarji in poznavalci svetega pisma danes priznavajo, da veliko podatkov o sveti Magdaleni ni. Rečemo lahko, da je bila doma iz Magdale. Jezus je iz nje izgnal 7 hudih duhov, rešil je Marijo Magdaleno vpliva zlega z pomočjo svoje besede.
Po grešnem življenju se je spreobrnila in stregla Jezusu na njegovih poteh skupaj z učenci in z nekaterimi ženami. Sveto Magdaleno je cerkev približala vernikom z namenom, da bi bila zgled vsem vernikom, da ne bi obupali v svojem grehu. Upodabljajo jo s posodico in mazilnim oljem, pod križem, kot spokornico z razpuščenimi lasmi, s knjigo, bičem in z mrtvaško glavo. Vstali gospod jo je počastil kot svojo prvo pričo vstajenja od mrtvih. V Sloveniji ji je posvečenih 8 župnijskih cerkva in 44 podružnic. Dež na dan Svete Magdalene napoveduje deževno vreme za daljši čas.